Urim in tumin

Edini princip prerokovanja, ki naj bi ga po starem testamentu dovolil Bog, je napovedovanje prihodnosti z urimom in tuminom. Besedno zvezo nekateri prevajajo kot "blagoslov in prekletstvo", drugi kot "svetloba in tema", čeprav bi dobesedni prevod pomeni "svetloba in popolnost". Ta princip se je zato uporabljal tudi v krščanskih kulturah, zlasti so ju uporabljali višji duhovniki in svečeniki kot pomoč pri odločanju, razkrivanju božje volje, odločanju o strateških in vojaških potezah.

Po prepričanju starih rabinov sta urim in tumin izvirala iz zbirke kamnov z jevrejskimi simboli, s katerimi naj bi Bog prenašal sporočila visokim duhovnikom. Druga teorija o izvoru ju opredeljuje kot zgolj dve palici oziroma draga kamna, ki jih je Bog uporabljal za razkrivanje svoje volje.

Stara zaveza kaže, da se je njuna raba iz krščanske prakse umaknila v prvih dneh Izraelske monarhije in sta omenjena le še enkrat po babilonskem izgnanstvu. Razlog temu je najbrž dejstvo, da je po tem institucija monarhije Boga odprla urad preroka. Božja sporočila so tako sodišču v Jeruzalemu in Samariji posredovali preroki, ki naj bi sodelovali v nebeškem sodišču. Urim in tumin, ki sta pred tem sporočila razkrivala duhovnikom, so tako zamenjali preroki, ki so Božjo besedo razkrivali neposredno.

Kljub novi praksi princip urima in tumim uporablja tudi še Ezra za določanje prednika duhovnikov, ki so se vrnili iz izgnanstva (v Ezra 2:63). Po tem Sveto pismo urima in tumina nikoli več ne omenja in videti je, da sta bila kot pomoč Boga svojemu ljudstvo namenjena le na neki točki v zgodovini.

Ne glede na krščansko prakso pa sta pripomoček za vzpostavljanje komunikacije z višjim jazom urim in tumin prisotna skozi celotno zgodovino v različnih kulturah. Po nekaterih razlagah naj bi bila kamna antična artefakta z magično močjo. Kitajske metode divinacije z urimom in tuminom sicer izhajajo iz hebrejske prakse, vendar ju prve omembe v kitajski kulturi povezujejo z univerzalnim principom jina in janga. Tudi kitajski zapisi dopuščajo možnost, da sta pravzaprav ostanka zbirke 12 kamnov, ki predstavljajo 12 izraelskih rodov, tako kot jin in jang pa v vsakem primeru predstavljala množico elementov in ne zgolj dveh simbolov.

Metode prerokovanja z urimom in tuminom so danes sicer redkeje v rabi, vendar precej raznolike. Odvisne so od struje, iz katere praktik izhaja in seveda od njegove stopnje usposobljenosti. Osnova raba še vedno zajema zgolj pomoč pri odločanju po principu ambivalentnega sporočila, ki ga kamna prinašata po principu izločitve. Zahtevnejše metode ju vključujejo kot energetska zbiralnika in usmerjevalnika ter interpretacijo njune pojavnosti premikajo na drugo stopnjo, kjer je ta v celoti odvisna od percepcije in interpretativnega sistema posameznega praktika.

Viri: Waltke B: Finding the Will of God in Carus P, Chinese Occultism