Kar človeka po mnenju številnih razlikuje od preostalih živih bitij, je sposobnost zavestnega razmišljanja. Čeprav naj bi ljudje večino časa preživeli v ukvarjanju z materialno in fizično realnostjo svojega življenja, pravzaprav živimo v svojih mislih. Dejstvo je namreč, da nenehno razmišljamo, tudi ko se tega ne zavedamo. Smo veseli, žalostni in naši mentalni vzorci sledijo miselnim. Pomembno se je zavedati, da vesolje deluje tudi na mentalni ravni. Če ima torej posameznik nadzor nad lastnimi miselnimi proces, lahko spreminja svojo realnost in posledično realnost vesolja. Človeštvo je v svoji zgodovino razvijalo številne sisteme, katerih namen je bil nadzor množic. Z nadzorom misli so si sistemi prizadevali svojim sledilcem zagotavljati boljše življenje. Magijska praksa je zelo verjetno najstarejši teh sistemov.
Magijska praksa se ukvarja z raziskovanjem in uporabo psihičnih moči. Posameznik, ki želi biti uspešen mag, moram uriti svoje mentalne sposobnosti, izboljšali svoje sposobnosti koncentracije in ponotranjiti sistem simbolov, s katerimi načrtuje in upravlja svoje misli. Magija je prizadevanje z močjo volje in s samorefleksijo spremeniti misli ter s tem povzročiti spremembe v realnosti. Magijska praksa, kot jo poznamo danes, se je razvila v starem Egiptu, a vzhodne civilizacije, kot so Kitajska, Indija in Tibet odlikuje precej globlje razumevanje delovanja magijskih moči. Magija ostaja namreč za zahodni svet že tisočletja zapečatena v katakombah starih egipčanskih svečenikov. Tudi ob odkritju je namreč krščanski religiji uspelo obvladati in zatreti večino poskusov obnavljanja magijske prakse. Srednjeveška Evropa se je zato odkrivanja starih magijskih vedenj lotevala s strahom in skrivoma, medtem ko se v zadnjih desetletjih vse več posameznikov čuti dovolj varne za preučevanje področja magije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar