Za implementacijo urokov so skoraj v vseh primerih potrebni fizični usmerjevalniki energije. Urokom brez pripomočkov smo najpogosteje priča, ko denimo oseba s svojim energetskim poljem na dogajanje in ljudi okoli sebe vpliva nezavedno. Človek sicer nenehno oddaja vibracije, a te običajno niso dovolj usmerjene in močne, da bi lahko govorili o urokovalni aktivnosti. Pri tem se seveda zastavlja zelo zanimivo vprašanje, kdaj govorimo o uroku oziroma kje postaviti mejo med vsakdanjim energetskim delovanjem in urokovanjem. Čeprav namreč ljudje uroke povezujemo z rituali, lahko oseba urok implementira tudi nehote in nezavedno. Ritualni pribor je tako eden od elementov, ki je pokazatelj zavedne in načrtovane urokovalne dejavnosti, ni pa pogoj za implementacijo.
A urok brez pripomočkov od implementatorja zahteva izjemno visoko stopnjo izurjenosti, zbranosti in / ali energetske moči, hkrati pa ni nobenega razloga, da ritualnega pribora ne bi uporabljali. Izbira ritualnih pripomočkov je pri tem odvisna od številnih dejavnikov, težko pa bi bilo govoriti o kakršnih koli pravilih in normah. Posameznik usmerjevalnike izbira glede na njihovo razpoložljivost, na osnovi intuicije ter izkušenj v preteklosti. V praksi to pomeni, da lahko dve osebi isti urok implementirata s popolnoma drugačnimi rituali. Vsak implementator sčasoma in skozi prakso izgradi sebi lasten ritualni slog, ki se ga nato drži skozi vse življenje in ga razvija do vse večje učinkovitosti in zanesljivosti.
V grobem bi lahko pripomočke za izvedbo urokov delili na zelišča in smole, olja in mazila, sveče in kadila, pisalni pribor in ritualni nakit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar